»Tovrstni glasbeni izrazi zaradi svoje zahtevnosti pogosto ostanejo preslišani in nerazumljeni, z umestitvijo izvajanj v atraktivna okolja, kar Rudnik Sitarjevec Litija zagotovo je, pa lahko ustvarimo večplasten dogodek, zanimiv tudi za publiko, ki sicer tovrstne glasbe ne spremlja.«
»Unikatna dela, ki nastanejo zunaj koncertnih dvoran, odpirajo nove smeri dojemanja glasbe in zvoka, z uporabo teh prostorov in njihovih zvočnih posebnosti pa publika prejme še dodaten kontekst.«
»tokrat ne bo pripovedovala samo ljudskih pravljic, temveč želi tudi nagovoriti vse, da je varovanje narave lahko uzakonjeno, a smo sami najbolj odgovorni, da zanjo dejansko skrbimo.«
»Pesem je mogoče razumeti na mnogih ravneh, a sama jo doživljam kot metaforo potovanja skozi lastne notranje svetove in vračanje izgubljenih delčkov psihe, povezanih z bolečino in zaklenjenih nekje v pozabi.«
»V svojem animiranem prvencu sem želela poudariti plast ljudske pesmi, ki osvetljuje in daje pomen človeški izkušnji soočanja z mračnimi deli naše duše. Vsi se jih raje izogibamo in zanikamo njihov obstoj, a soočenje z njimi nam lahko prinese potrebni dušni mir in psihološko ravnovesje.«
»Svetovna premiera na filmskem festivalu v Krakovu ter teden pozneje projekcija v glavnem programu najstarejšega festivala animiranega filma Animafest v Zagrebu, je lepo priznanje za tankočuten in vizualno izredno bogat prvenec ustvarjalke, ki v drugih vlogah na področju animacije deluje že dobrih petnajst let. To je tudi priznanje za dobro povezovanje na področju animacije med Slovenijo in Hrvaško ter tudi znotraj širše regije, za kar gre velika pohvala Društvu slovenskega animiranega filma.«
»Prav ta družbeno določeni ideološki kontekst skupnosti, v katero se Darinka omoži, je tisto, kar ji živeti po svoje preprečuje – kjer je enotnosti preveč, bosta individualnost in avtentičnost navadno smatrana kot invazivna.«
»Interpretacija Šeligove drame naslavlja posameznika, razpetega med samosvojostjo in željo po življenju v skupnosti, ter v ospredje postavlja prav vprašanje zmožnosti živeti sebe oz. svoje telo, ne da bi posegali v življenje oz. v telo drugega, ter žrtve, ki jih odločitev za avtentičnost navsezadnje terja.«
»Ustvarjalna ekipa se je v procesu, kot opisuje Zvezdana Novaković, 'glasbeno naslanjala na tradicijo ritualnega petja med Belo krajino in Hrvaško, ki na zelo star način ohranja vez, ki so jo gojili naši predniki. Ples v krogu, petje neskončnih melodij, ki se prepletajo in nikoli ne končajo, prošnja soncu, da sije. In ker se na kresno noč dogajajo čarobne reči, se ta čarobnost prepleta z zvoki harfe, ki riše pokrajine Gorjancev'.«
»Po besedah Nataše Keser so 'odkrivali ljudsko slovstvo skozi ljudsko pesem in petje, spoznavali ljudske navade in običaje ter 'stara' znanja, ki so zgovorna in povedna prav danes, ta trenutek, pa vseeno tonejo v pozabo. Ali pa jih morda na novo odkrivamo'.«
»Urša Kavčič pa je proces označila za igriv, 'napajal nas je z energijo, skozi gib in glasbo sem odkrivala nove ustvarjalne dimenzije. Naše delo je bilo od samega začetka zelo sproščeno in pri improvizacijah se mi je pogosto zdelo, da se do potankosti poznamo. Režiserka Maruša Kink je bila izvrstna v držanju odprtega, kreativnega in varnega prostora, proti koncu pa je vodila umirjen proces zapiranja tega prostora in vse nitke z nežnostjo spletla v celoto'.«
»upodabljajo mogočnost in krhkost slehernega posameznika ter skupnosti; njihovo delo temelji na hibridnih pristopih povezovanja odrskih disciplin in viziji pluralne umetniške skupnosti, kjer različni izrazni jeziki ne predstavljajo ovire, temveč ponujajo plodna tla za nove ustvarjalne fascinacije«
»Domiselnega umetnika, ki svobodno in pogumno sledi svoji viziji, ne le oprti na tradicijo, temveč tudi prepojeni z njegovo lastno osebnostjo in strastjo.«