Omemba: Zvezdana Novaković

»Pevke kvarteta pojejo v specifični tehniki odprtih glasov, ki odzvanja in je bogata s posebnostmi slovanskih ter balkanskih kultur.«

»Pevci skupine 4Given od samega začetka posegajo v aranžmaje pesmi, s čimer vanje vnašajo tudi elemente vocal play glasbe.«

»Vikra je nastala leta 2014 na pobudo tržaške Slovenke, mednarodno uveljavljene dirigentke Petre Grassi.«

»Grassi je dodala še nagradi za najboljšo dirigentko tekmovanja in najboljši program.«

»Zvezdana Novaković uglasbila čarne besede, ritualne napeve pa prelila v moderno zvočno sliko.«

»V novem albumu prepletam sodobni folk in poezijo severnoameriških staroselcev.«

»Festival bo sklenil Tivoli In C Orkester z desetimi slovenskimi glasbeniki pod umetniškim vodstvom britanskega producenta Alastairja McNeilla.«

»Unikatna dela, ki nastanejo zunaj koncertnih dvoran, odpirajo nove smeri dojemanja glasbe in zvoka.«

»Izvajalci, ki smo jih letos vključili v glasbeni cikel, spadajo med vodilne domače ustvarjalce na področju sodobne in eksperimentalne glasbe.«

»Tovrstni glasbeni izrazi zaradi svoje zahtevnosti pogosto ostanejo preslišani in nerazumljeni, z umestitvijo izvajanj v atraktivna okolja, kar Rudnik Sitarjevec Litija zagotovo je, pa lahko ustvarimo večplasten dogodek, zanimiv tudi za publiko, ki sicer tovrstne glasbe ne spremlja.«

»Unikatna dela, ki nastanejo zunaj koncertnih dvoran, odpirajo nove smeri dojemanja glasbe in zvoka, z uporabo teh prostorov in njihovih zvočnih posebnosti pa publika prejme še dodaten kontekst.«

»neomajna raziskovalka glasbenega jezika in raznovrstnih izraznih poti ter gradi hipnotično umetniško izkušnjo.«

»tokrat ne bo pripovedovala samo ljudskih pravljic, temveč želi tudi nagovoriti vse, da je varovanje narave lahko uzakonjeno, a smo sami najbolj odgovorni, da zanjo dejansko skrbimo.«

»Pesem je mogoče razumeti na mnogih ravneh, a sama jo doživljam kot metaforo potovanja skozi lastne notranje svetove in vračanje izgubljenih delčkov psihe, povezanih z bolečino in zaklenjenih nekje v pozabi.«

»Film me je držal v napetosti in mi zlezel pod kožo z večplastno umetnostjo in čudovitim oblikovanjem zvoka.«

»V svojem animiranem prvencu sem želela poudariti plast ljudske pesmi, ki osvetljuje in daje pomen človeški izkušnji soočanja z mračnimi deli naše duše. Vsi se jih raje izogibamo in zanikamo njihov obstoj, a soočenje z njimi nam lahko prinese potrebni dušni mir in psihološko ravnovesje.«

»Svetovna premiera na filmskem festivalu v Krakovu ter teden pozneje projekcija v glavnem programu najstarejšega festivala animiranega filma Animafest v Zagrebu, je lepo priznanje za tankočuten in vizualno izredno bogat prvenec ustvarjalke, ki v drugih vlogah na področju animacije deluje že dobrih petnajst let. To je tudi priznanje za dobro povezovanje na področju animacije med Slovenijo in Hrvaško ter tudi znotraj širše regije, za kar gre velika pohvala Društvu slovenskega animiranega filma.«

»Darinka v družino, ki deluje kot enota, morda družba v malem, vstopi kot posameznica.«

»Prav ta družbeno določeni ideološki kontekst skupnosti, v katero se Darinka omoži, je tisto, kar ji živeti po svoje preprečuje – kjer je enotnosti preveč, bosta individualnost in avtentičnost navadno smatrana kot invazivna.«

»Interpretacija Šeligove drame naslavlja posameznika, razpetega med samosvojostjo in željo po življenju v skupnosti, ter v ospredje postavlja prav vprašanje zmožnosti živeti sebe oz. svoje telo, ne da bi posegali v življenje oz. v telo drugega, ter žrtve, ki jih odločitev za avtentičnost navsezadnje terja.«

»Darinka kot nosilka magičnega in nenavadnega odvrže stoično držo 'lika brez konflikta' ter izrazi svojo (sicer še vedno predvsem nenasilno) željo po tem, da bi živela v skladu z lastnimi vrednotami, tudi hotenji.«

»Tam enkrat na leto, na kresno noč, nemogoče postane mogoče. Takrat lahko srečamo velikane, ki se bojijo ljudi. Pa vile, ki jih vidiš le ob zori, ko plešejo in se češejo.«

»Ustvarjalna ekipa se je v procesu, kot opisuje Zvezdana Novaković, 'glasbeno naslanjala na tradicijo ritualnega petja med Belo krajino in Hrvaško, ki na zelo star način ohranja vez, ki so jo gojili naši predniki. Ples v krogu, petje neskončnih melodij, ki se prepletajo in nikoli ne končajo, prošnja soncu, da sije. In ker se na kresno noč dogajajo čarobne reči, se ta čarobnost prepleta z zvoki harfe, ki riše pokrajine Gorjancev'.«

»Po besedah Nataše Keser so 'odkrivali ljudsko slovstvo skozi ljudsko pesem in petje, spoznavali ljudske navade in običaje ter 'stara' znanja, ki so zgovorna in povedna prav danes, ta trenutek, pa vseeno tonejo v pozabo. Ali pa jih morda na novo odkrivamo'.«

»Urša Kavčič pa je proces označila za igriv, 'napajal nas je z energijo, skozi gib in glasbo sem odkrivala nove ustvarjalne dimenzije. Naše delo je bilo od samega začetka zelo sproščeno in pri improvizacijah se mi je pogosto zdelo, da se do potankosti poznamo. Režiserka Maruša Kink je bila izvrstna v držanju odprtega, kreativnega in varnega prostora, proti koncu pa je vodila umirjen proces zapiranja tega prostora in vse nitke z nežnostjo spletla v celoto'.«

»Tako britansko - So British«

»Prerojene ljudske pesmi«

»Plešemo, da se spoznamo. Plešemo, da objamemo čudovito pojavnost telesa. Da odkrijemo njegovo neponovljivost, njegovo pretresljivo lepoto minljivosti. Njegovo neulovljivost.«

»upodabljajo mogočnost in krhkost slehernega posameznika ter skupnosti; njihovo delo temelji na hibridnih pristopih povezovanja odrskih disciplin in viziji pluralne umetniške skupnosti, kjer različni izrazni jeziki ne predstavljajo ovire, temveč ponujajo plodna tla za nove ustvarjalne fascinacije«

»Domiselnega umetnika, ki svobodno in pogumno sledi svoji viziji, ne le oprti na tradicijo, temveč tudi prepojeni z njegovo lastno osebnostjo in strastjo.«